Turški napadi in ropanja v gornjem Prekmurju

Po letu 1640 je prišel pod turško oblast ne samo dolnji del Prekmurja, ki je bližje Kaniži, ampak tudi gornji del. Če katera vas ni plačevala Turkom davka, so tam več ropali, kakor bomo videli iz ravnanja Turkov v Prekmurju.

Že leta 1605 so Turki šli proti Radgoni in so povzročili veliko škodo.

Spomladi leta 1637 so Turki ujeli in odpeljali v sužnost Petra Baloga in glavnega slugo soboškega grofa Dionizija Széchyja. Naslednjo jesen je dospelo 12 in 13 turških konjenikov v okolico Sobote. Iz Tešanovec so odpeljali v ujetništvo dva podložnika - kovača, prej pa so požgali njuno seno.

Strah pred Turki je bil nenehno navzoč, saj so Turki neprestano grozili vasem. Poleti 1641 so oropali vasi v okolici Grada (Gornje Lendave). Precej ljudi so odpeljali v Kanižo. Zato si je soboški grof Dionizij Széchy prizadeval, da bi v krajih, ki še niso pod turško upravo, namestili vojake.

Blaž Temlin, tajnik v rakičanskem gradu (Dolnji Sóboti), je napisal več pisem grofici Evi Poppel in grofu Adamu Batthyányiju, v katerih govori o turških napadih in ropanjih. Iz teh pisem nam je znano naslednje:

Kaniški Ráci (Turki = Srbi, Rascius!) so junija 1640 odvedli v sužnost tri ljudi. Julija istega leta so Turki odpeljali v sužnost iz valptovega mlina v Sebeborcih ženo in dva otroka. Na bregu v Vaneči pa so 11. avgusta ponoči ubili enega podložnika, enega pa so odpeljali v ujetništvo.

Zadnji dan leta 1640 so Turki ponoči napadli dve vasi: Bistrico in Melince, Bánffyjevo posest. Bistrica je bila podložna Turkom, Melinci pa še ne. Blaž Temlin je opozarjal grofa Adama Batthyányija, da si Turki hočejo podjarmiti vse do nemške meje.

Turki so grozili tudi vasem okoli Sobote. Imeli so namen požgati Rakičan, Soboto in Martjance ter izropati bližnje vasi. Vojske, ki bi se Turkom uprla, ni bilo, zato je Blaž Temlin prosil grofa Adama Batthyányija, naj pošlje v Soboto in Martjance 200 pešcev - vojakov.

19. maja 1641 so kaniški Turki plenili v Dokležovju in so 22 ljudi odvedli v sužnost, štiri ljudi pa so razsekali. V dolnjem Prekmurju je bilo nekaj vasi, ki so bile na neki način že dve leti (od maja 1639) podložne Kaniži. Turkom sta bila podložna trga Beltinci in Dokležovje. Prebivalci le-teh so hodili na delo v Kanižo. Tudi Bakovci in Krog sta bila podložna Turkom.

23. junija 1841 so pridrli iz Kaniže Turki z veliko vojsko v bližino gradu v Gornji Lendavi (Grada). V Radovcih, Poznanovcih in v Kovačevcih so ropali in veliko ljudi odpeljali v sužnost. V Poznanovcih ni ostalo v vasi več kot 10 ljudi.

Veliko škodo so naredili Turki tudi na soboškem gospostvu in sicer v vaseh: Šalamenci, Bodonci, Zenkovci, Puževci, Lemerje, Brezovci, Predanovci in Gorica. Prebivalce so hoteli s silo odpeljati v Kanižo. Strah pred Turki je ljudi pregnal z domov.

Turkom so bile podložne tudi vasi gornjelendavskega gospostva, kjer je gospodaril Dionizij Széchy.

Avgusta 1641 so se iz Kaniže vrnili ujetniki in potrdili govorice, da Turki nameravajo napasti Rakičan, Soboto in Martjance. V gradu pa je bilo samo deset branilcev, zato je bil strah pred Turki toliko večji.

Turki so občasno prišli celo do Radgone. Tako so sredi avgusta 1641 izropali Topolovce in dva človeka odpeljali v sužnost. Ropali so tudi v Bakovcih in odpeljali v ujetništvo deset ljudi. Turki niso prizanašali niti otrokom. Iz Martjanec so jih precej odvedli v ujetništvo.

Dve vasi Lemerje in Predanovci sta tudi bili podložni Turkom. Vsak podložnik iz Lemerja je poslal v Kanižo en bokal (pint) masla. Iz Predanovec pa so nekateri dajali 4 forinte, na posameznika je bil določen bokal (pint) masla.

Leta 1643 je bila vas Tešanovci v prepiru s Kanižo. Ker je v celoti pogorela in bila uničena, so grofje vaščane oprostili davkov, da bi si lahko popravili oz. zgradili hiše.

Junija 1643 so Turki še vedno grozili, da izropajo Soboto, Rakičan in Martjance. Zato so bili ti kraji močno zastraženi in zavarovani.

Na gornjelendavskem območju je padla pod turško oblast tudi vas Radovci.

Avgusta 1643 so Turki uresničili del grožnje. Velika turška pehota, tri tisoč vojakov, je napadla in izropala vse dele Martjanec.

Bodonci so bili pod turško oblastjo od leta 1640. Plačevali so davek Agi Chiarnady in hodili na delo v Kanižo. Kljub temu je avgusta 1643 sam Aga šel z več Turki v Bodonce. Osem otrok so odvedli v sužnost, enega človeka pa so razsekali. Vse hiše v vasi so razrušili. Štiri otroke so izpustili brez odkupnine, ostale štiri pa za enajst sto tolarjev.

Do avgusta 1643 vas Nemčavci ni plačevala davka in ni dala v Kanižo (Turkom) nobenega darila. Zato so si Turki sami vzeli, ko so avgusta 1643 izropali Nemčavce.

Vir: Ivan Zelko: Zgodovina Prekmurja (Izbrane razprave in članki). Izbral, uredil in spremno besedo napisal Vilko Novak. Murska Sobota: Pomurska založba, 1996, 327-328.