Marko Žižek

Marko Žižek (1819-1890), župnik v Beltincih in slovenski domoljub, je bil med prvimi naročniki knjig Slovenske matice in Družbe sv. Mohorja v Prekmurju. Imel je stalne stike s štajerskimi izobraženci in duhovniki. Obiskovali so ga slovenski izobraženci, npr. Božidar Raič in Anton Trstenjak. Skupaj z Jožefom Borovnjakom je bil celo v odboru za proslavitev sedemdesetletnice jezikoslovca dr. Frana Miklošiča. Te proslave se je 2. septembra 1883 osebno udeležil. Mohorjan je postal leta 1874, deset let pozneje pa je imel v župniji že 60 naročnikov.

Vplival je na župnika Jožefa Bagarija in učitelja Janeza Murkoviča, da sta prevedla v prekmuščino več učbenikov, ki so ju natisnili v gajici. V madžarskih listih je javno odločno zagovarjal te knjige in slovenski učni jezik v prekmurskih šolah. 19. 2. 1874 je v članku Nevarne protizakonitosti v slovenskih ljudskih šolah napisal, da v verskih osnovnih šolah madžarski jezik ni obvezen niti kot učni predmet, zato bi bilo protizakonito in neupravičeno, če bi učitelje, ki ne znajo madžarski in ne poučujejo v madžarskem jeziku, vrgli kar na cesto. V osnovnih šolah pouk v materinem jeziku smotrno podpira vzgojo. Prava in resnična vzgoja temelji na izobrazbi srca in čustev. K srcu posameznika pa najlažje pridemo po sladkem glasu materinega jezika, ne pa s strogim vsiljevanjem tistega jezika, ki ga ubogi človek sliši samo takrat, ko ga zmerjajo, zakaj ne zna in zakaj se ne nauči madžarski jezik.

Marko Žižek je bil krstitelj Franca Ivanocyja in ima zasluge za njegovo slovensko zavest. O Žižku pravi Ivanocy, da "je bil zelo izobražen duhovnik, bistrega razuma, gorečega srca, ki je neutrudljivo delal za napredek svojega naroda. Boril se je za pravico Cerkve, posebno pa je skrbel za to, da bi dobil naš narod svoje lastne dobre duhovnike in učitelje. Žižek in Borovnjak sta bila dobra duhovnika s podobnim mišljenjem in z najlepšimi načrti. Izgubo teh dveh čutimo tem bolj, čim bolj potrebujemo tako navdušene in neustrašene dušne pastirje." Franc Kovačič ga omenja kot poštenjaka, ki je prav po očetovsko skrbel za uboge prekmurske Slovence.

Vir: Ivanocyjev simpozij v Rimu 1984. Uredil Vilko Novak. Rim: Slovenska bogoslovna akademija v Rimu, 1985, 34, 68-69.